V soboto, 27. 5. 2023, smo se zbudili v čudovito, čeprav precej vetrovno jutro. Vendar nam burja ni pokvarila razpoloženja, ko smo se pridružili planincem preostalih šol na zadnjem planinskem izletu v tem šolskem letu. Tokrat smo se podali v pogorje Učke, na 1401 m visok Vojak.
Po nekaj kilometrih vožnje smo prečkali državno mejo, na kateri pa tokrat ni bilo potrebno ustavljati in kazati osebnih dokumentov. Spustili smo se do Matuljev, potem pa se je ovinkasta cesta začela vzpenjati in prispeli smo v narodni park Učka.
Na prelazu Poklon smo zapustili avtobuse. Tu nas je že čakala vodnica Mirjana, naša zvesta spremljevalka potepanj po hrvaških planinah. Nadeli smo si nahrbtnike in jo mahnili proti našemu cilju. Stopili smo na stezo, ki nas je desno od nekdanje restavracije vodila skozi bukov gozd. Pod vrhom se je steza začela strmo dvigati. Prispeli smo do oddajnikov, nato pa nadaljevali pot do razglednega stolpa, s katerega se nam je odprl veličasten razgled na vse strani: na celotno Istro, na Kvarnerski zaliv z otoki Krk, Cres in Lošinj, na Velebit, pa tudi na naš Snežnik. Po zasluženi malici smo požigosali dnevnike, nekateri pa se niso mogli upreti nakupu spominčka.
Sestopali smo na drugo stran grebena, ki pa je pod vrhom bolj travnat in pisano obarvan z različnim cvetjem. Med njimi so bile tudi narcise. S soncem obsijana steza je prešla v senčnat predel bukovega gozda, ki nam je omogočal prijetnejšo hojo do izhodiščne točke na Poklonu, kjer smo se odžejali in posladkali.
Malce utrujeni, vendar s prijetnimi vtisi smo se vračali proti domu.
