Planinci naše šole smo se soboto 7.3.2015 v velikem številu zbrali pred šolo in se podali na izlet v neznano. Radovednost nam ni dala miru. Smer našega izleta pa ni bila dolgo neznanka. Ko smo v središču Ilirske Bistrice zavili na desno, smo ugotovili, da gremo proti Sviščakom. Vendar še vedno nismo vedeli, kje je cilj našega izleta, saj je v okolici Sviščakov veliko poti namenjenih pohodnikom. Celo pot do parkirišča smo se spraševali, kam se bomo podali. Med vožnjo smo občudovali zasneženo pokrajino in spremljali višino snega, ki je vztrajno naraščala.
Ob izstopu iz avtobusa nam je vodnik Andrej Barovič razkril, da se bomo napotili do jase Grda Draga. Do nje sicer vodi gozdna cesta proti Mašunu, a je pozimi neprevozna. Letos po njej še dolgo v pomlad ne bo možno voziti zaradi velike količine snega in visokih zametov, ki jih je ustvarila burja. To smo občutili tudi sami, ko smo se v koloni po eden prebijali čez zamete, ki so bili večji kot mi. Čeprav nismo dolgo hodili, je bila pot zaradi novozapadlega suhega snega in močne burje dokaj naporna. Med hojo smo v snegu opazili sledi zajca in divje mačke. Končno smo zagledali kočo, kjer smo se zaman skušali skriti v zavetje. Ko smo na hitro pomalicali, smo se pomaknili na nasprotno stran jase, kjer ni pihalo. Vodnik Andrej nam je pokazal opremo za pohode v zimskih razmerah kot so dereze, cepin, gamaše, zložljiva lopata, lavinska žolna in lavinska sonda. Nekatere pripomočke so planinci tudi preizkusili. Do planinske koče na Sviščakih, kjer nas je čakal topel čaj, smo se vračali po isti poti.Prav takrat ko je bilo najlepše, saj nas je kup snega pred planinskim domom kar vabil, da se spuščamo po njem, smo morali oditi proti avtobusom.Z novimi izkušnjami smo se vračali domov.
