Čas počitnic smo si popestrili z igro Beli zajček in skrbjo za naše okolje.

Dogovorili smo se, da če le moremo, pridemo v vrtec peš, s skirojem, poganjalcem ali kolesom.  Otroci so bili zelo ponosni, ko so na svoje sive zajčke lepili bele krogce in jim tako pomagali, da si očistijo svoj, od izpušnih plinov umazan kožušček.

Z otroki smo izvedli dve dejavnosti: Moja pot v vrtec in Onesnaženost zraka v bližini mojega vrtca.

Pri prvi dejavnosti smo se z otroki pogovarjali, kako so prišli v vrtec in kaj so na poti videli ali slišali. Z vodeno vizualizacijo sem jim predstavila svojo pot, pri tem sem izrazila tudi svoje strahove in opozorila na nevarnosti na poti.  Povabila sem jih, da zaprejo oči in me poslušajo. Nato sem jim svojo pot narisala na papir. Otroke sem nato povabila, da mi povejo še svojo izkušnjo in tudi oni so narisali vsak svojo pot do vrtca.

Spoznavali smo tudi, kakšna je onesnaženost zraka v bližini našega vrtca. Z otroki smo se najprej pogovarjali o onesnaženosti okolja. Spomnili smo se smeti, ki jih vidimo na tleh in na umazane vode. Otrokom sem zastavila vprašanje, kaj poganja avtomobile. Odgovorili so bencin in elektrika. Ogledali smo si fotografije, ki smo jih razvrščali na drevesni diagram (dobra in slaba dejanja pri skrbi za okolje). Na fotografijah so bile podobe avtomobilov, izpušnih plinov, onesnaženega zraka in podobe, ko se otroci vozijo s kolesi, skiroji, ko hodijo peš … Ob fotografijah smo se tudi pogovarjali o vplivu onesnaženega zraka na naše zdravje in počutje in na druga živa bitja in naravo. V okolici vrtca smo iskali lišaje na drevesih in jih opazovali s povečevalnimi stekli. Ugotovili smo, da je pri nas največ lisastih lišajev, ki so srednje občutljivi na onesnažen zrak.

Zapisala vzgojiteljica Petra Vogrin

Dostopnost